Čestitke Anji Novak za Grumovo nagrado
Draga Anja,
veselimo se s tabo in ti iskreno čestitamo ob prejemu Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo.
Tekst telesa, besedilo članice našega igralskega ansambla Anje Novak je strokovno žirijo (Vesna Jevnikar, Tomaž Toporišič in Jakob Ribič) prepričalo, saj gre za »izrazito sodobno besedilo, ki deluje sveže tako po temi, ki jo obravnava, kot po načinu, kako to počne. Besedilo je neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko in politično, mestoma pa tudi duhovito in poetično. V postdramsko tkivo vpisuje neodramske elemente, denimo pripoved, s tem pa sledi usmeritvi dramske pisave, kakršna se vzpostavlja po postdramskem obdobju. Pripoved je pri tem treba razumeti povsem dobesedno. Glavni protagonist besedila je namreč telo ali, bolje rečeno, drama in morda kar performans tega telesa, saj to s svojimi simptomi in boleznimi – ‘z ostrimi členki, izklesanimi rebri, rdečimi ranami na želodcu, uničenimi jetri itn.’ – kot nekakšen medij pripoveduje zgodbo o okolju, v katerem biva, in o odnosih, ki jim (posredno ali neposredno) pripada. To telo je žensko telo, poleg tega pa tudi telo treh generacij in s tem telo več časov: telo babice, ki obravnava vprašanje ženskega užitka in problematizira vlogo žensk v okolju, ki jih reducira le na reproduktivno funkcijo dojenja in rojevanja, telo mame, ki je spolno zlorabljena, in telo deklice, ki trpi za anoreksijo. To telo je torej bolno telo, toda bolezen je, kot piše v besedilu, ‘le zdrav odziv telesa na bolno okolje’. Zato je to telo tudi politizirano telo, kajti ‘osebno je politično’ – vzroka za bolezni ne gre iskati v posamezniku, v njegovem notranjem ustroju, pač pa v nasilju zunanjega okolja, ki je strukturirano v prevladujočih družbenih razmerjih, v hierarhiji in dinamiki moči med spoloma, v reaktivnih in represivnih mikropolitikah, v nenehnih poskusih degradacije življenja itn. [...] Besedilo torej namiguje, da je treba govoriti, preden spregovori telo, a hkrati je treba branje besedila razumeti tudi povsem dobesedno – kot spodbudo k pozornosti, k čuječemu branju nas obdajajočih pa tudi naših lastnih tekstov teles.«
Čestitamo tudi drugim nagrajenkam_cem na Tednu slovenske drame.